Zavrnitev prijave blagovne znamke Evropske unije, izdana v skladu s členom 7 Uredbe o blagovni znamki EU (»Uredbe«) in s pravilom 11(3) Izvedbene uredbe o znamki Evropske unije (»Izvedbene uredbe«)

Alicante, 17/06/2016

Jure Marn Ljubljanska ulica 9 SI-2000 Maribor ESLOVENIA

Številka prijave:	014503122
Vaša referenca:	CTM-Posta-15-07
Blagovna znamka:	Javi dalje
Vrsta znamke:	Besedna znamka
Prijavitelj:	Pošta Slovenije, d.o.o. Slomškov trg 10 SI-2000 Maribor ESLOVENIA

Urad je dne 19/10/2015 v skladu s členom 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU ter členom 7(2) Uredbe o blagovni znamki EU izrazil ugovor zoper registracijo besedne znamke 'Javi dalje', ker se je izkazalo, da je prijavljena znamka brez slehernega razlikovalnega učinka iz razlogov, navedenih v priloženem dopisu.

Prijavitelj je dne 18/12/2015 predložil svoje pripombe. Urad je na pripombe odgovoril 04/03/2015. Dne 04/05/2016, je prijavitelj predložil odgovor na ugovor zoper registracijo prijavljene znamke in pripombe katerih povzetek je naslednji:

1. Prijavitelj navaja, da EUIPO ni točno interpretiral slovenske slovnice. Pri tem je prijavitelj obširno pojasnil pomen prijavljenega izraza 'JAVI DALJE'.

2. Prijavitelj navaja, da sta znamki 'Javi dalje' (besedna in figurativna) že registrirani v Sloveniji. Iz tega razloga je po mnenju prijaviteja nad besedno zvezo 'Povej naprej' uveljavljen monopol v Sloveniji in ni več mogoče navajati, da gre za znamko brez kakršnegakoli razlikovalnega učinka. V Sloveniji potrošnik po samem zakonu povezuje besedno zvezo 'JAVI DALJE' s prijaviteljem, saj ga z drugo osebo ne sme.

3. Izraz 'JAVI DALJE' je slogan, ki ima več pomenov. Lahko pomeni, da se informacija širi v vrsti (naprej) oziroma, da se informacija širi, itd. Upoštevna javnost bo zaradi več pomenov sloganov morala razmišljati, kaj slogan sploh pomeni. Številne variacije dajejo sloganu sposobnost biti drugačen.

V skladu s členom 75 Uredbe o blagovni znamki EU je naloga Urada, da sprejme odločitev na podlagi razlogov ali dokazov, na katere je imel prijavitelj priložnost podati svoje pripombe.

Po natančni preučitvi prijaviteljevih navedb se je Urad odločil ugovor ohraniti.

V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU se „znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka“, ne registrirajo.  Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da razlikovalni učinek znamke v smislu tega člena pomeni, da je ta znamka primerna, da proizvode, za katere se zahteva registracija, označuje kot proizvode, ki izhajajo iz določenega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij.

Ustaljena sodna praksa je, da je vsak izmed razlogov za zavrnitev registracije iz člena 7(1) Uredbe o blagovni znamki EU neodvisen in zahteva ločen preizkus. Poleg tega je treba razlagati navedene razloge za zavrnitev v smislu splošnega interesa, ki je podlaga za vsakega od njih. Splošni interes, ki ga je treba upoštevati, mora izražati različne ugotovitve o zadevnih razlogih za zavrnitev (16/09/2004, C‑329/02 P, SAT/2, EU:C:2004:532, § 25).

Registracija „znamke, sestavljene iz znakov ali podatkov, ki se uporabljajo tudi kot oglaševalski slogani, podatki o kakovosti ali izrazi, ki spodbujajo k nakupu blaga in storitev, zajetih s to znamko, sama po sebi zaradi take uporabe ni izključena“ (04/10/2001, C‑517/99, Bravo, EU:C:2001:510, § 40). „Poleg tega, kot je pravilno navedel tudi prijavitelj, za slogane ni primerno uporabljati strožjih meril, kot veljajo za druge vrste znakov“ (11/12/2001, T‑138/00, Das Prinzip der Bequemlichkeit, EU:T:2001:286, § 44).

Čeprav so merila presoje razlikovalnega učinka za vse vrste znamk enaka, je pri uporabi teh meril mogoče, da dojemanje upoštevne javnosti ni nujno enako za vsako od teh vrst, in se lahko izkaže, da je za znamke nekaterih vrst težje ugotoviti razlikovalni učinek kot za znamke drugih vrst (29/04/2004, C‑456/01 P & C‑457/01 P, Tabs, EU:C:2004:258, § 38).

Znak, kot je slogan, ki izpolnjuje druge naloge, kot so naloge znamke v tradicionalnem pomenu besede, „je razlikovalen za namene člena 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU samo, če ga je mogoče takoj zaznati kot označbo trgovskega porekla zadevnega blaga in storitev, tako da se upoštevni javnosti omogoči, da lahko brez zmede razlikuje blago in storitve imetnika znamke od blaga in storitev drugega trgovskega porekla“ (05/12/2002, T‑130/01, Real People, Real Solutions, EU:T:2002:301, § 20 ; in 03/07/2003, T‑122/01, Best Buy, EU:T:2003:183, § 21).

Urad vztraja na stališču, da v izrazu 'JAVI DALJE' ni ničesar takega, kar bi poleg očitnega oglaševalskega pomena upoštevni javnosti omogočilo, da bi znamko prepoznala kot označbo trgovskega izvora. Očitno je, da znamka poudarja pozitivne vidike blaga in storitev, o katerih naj potrošniki obvestijo druge, oziroma spodbuja k nakupu blaga in storitev.

Oglaševalski slogani so sporni na podlagi člena 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU, če jih upoštevna javnost zaznava le kot oglaševalsko formulo. Vendar je treba takšni znamki priznati razlikovalni učinek, če jo upoštevna javnost ne glede na promocijsko funkcijo zaznava predvsem kot označbo trgovskega izvora zadevnega blaga ali storitev.

V zvezi s tem prijavltelj pudarja, da ima v zadevnem primeru izraz 'JAVI DALJE' več pomenov in ga je mogoče zaznati kot nekaj, kar je več kot preprosto oglasno sporočilo. Poleg tega po mnenju prijavitelja slogan v zadevnem primeru nima jasnega in razumljivega pomena in od potrošnikov zahteva precejšen trud za razlago, saj potrošniki ne morejo določiti jasne in neposredne povezave z zadevnim blagom in storitvami.

Urad se ne more strinjati s prijaviteljevimi navedbami. Kot že navedeno, bo potrošnik znak nemudoma prepoznal in ga zaznal kot vsakdanji promocijski poveličevalni izraz. Nima nobenih domišljijskih elementov, njegovo sporočilo potrošniku pa je preprosto in nedvoumno. Iz tega razloga ni verjetno, da bi se znamka prepoznala kot označba trgovskega izvora. Očitno je, da znamka vsebuje zgolj dober nasvet, in sicer da gre za blago in storitve, ki se ga priporoča. Poleg tega pomanjkanje razlikovalnega učinka ne izhaja le iz ugotovitve, da zadevni znak ni preveč domišljijski oziroma da ni niti neobičajen niti opazen (05/04/2001, T‑87/00, Easybank, EU:T:2001:119, § 39).

Čeprav ima prijavljeni izraz več pomenov, je treba poudariti, da samo dejstvo, da ima lahko zadevni znak več pomenov, da je lahko besedna igra in da je lahko zaznan kot ironičen, presenetljiv in nepričakovan, znaka še ne naredi razlikovalnega. Ti različni elementi naredijo znak razlikovalen samo, če ga upoštevna javnost takoj zazna kot označbo trgovskega porekla blaga in storitev prijavitelja in če upoštevni javnosti omogoča, da brez zmede razlikuje blago in storitve prijavitelja od blaga in storitev drugega trgovskega porekla (15/09/2005, T‑320/03, Live richly, EU:T:2005:325, § 84).

Kot je prijavitelj sam navedel, Urad ni vezan na odločitve nacionalnih uradov. V zvezi z nacionalnimi odločbami, na katere se sklicuje prijavitelj, je zato v skladu s sodno prakso:

sistem blagovnih znamk Evropske unije avtonomen, sestavljen iz celote pravil, sledi lastnim ciljem, njegova uporaba pa je neodvisna od vseh nacionalnih sistemov ... Zato se lahko možnost registracije znaka kot blagovne znamke Evropske unije ocenjuje samo na podlagi ustreznih pravil Unije. V skladu s tem Urad in, če je ustrezno, sodišče Unije nista vezana na odločbo, ki je bila sprejeta v državi članici ali tretji državi, s katero je priznano, da je ta znak mogoče registrirati kot nacionalno znamko. Tako je tudi, če je bila ta odločba sprejeta v skladu z uporabo usklajene nacionalne zakonodaje na podlagi Direktive št. 89/104 ali v državi, ki spada na jezikovno področje, na katerem ima ta zadevni besedni znak svoj izvor.

(27/02/2002, T‑106/00, Streamserve, EU:T:2002:43, § 47).

Urad se ne strinja s prijaviteljevo navedbo, da registracija znamke pred slovenskim Uradom za intelektualno lastnino pomeni, da gre za znamko, ki ima razlikovalni učinek. V skladu s členom 7(3) Uredbe o blagovni znamki EU namreč absolutni razlogi za zavrnitev iz člena 7(1)(b) do (d) navedene uredbe ne izključujejo registracije znamke, če je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek za blago ali storitve, za katere se zahteva registracija. Prijavitel dokazov o uporabi ni predložil oziroma v odgovoru ni navedel, da je njegova znamka prepoznana pri pomembenem deležu upoštevne javnosti, kar bi lahko pripomoglo k registraciji prijavljene znamke. Samo dejstvo, da je znamka bila registrirana pred slovenskim uradom na pridobitev razlikovalnega učinka nima nikakršnega vpliva.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov in v skladu s členom 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU ter členom 7(2) Uredbe o blagovni znamki EU se torej prijava za blagovno znamko Evropske unije št.  zavrne za vse blago in storitve za katere je bila vložena.

V skladu s členom 59 Uredbe o blagovni znamki EU ("Uredba") se imate na to odločitev pravico pritožiti. V skladu s členom 60 Uredbe se pritožba vloži pisno pri Uradu v dveh mesecih po datumu obvestila o tej odločbi. Vloži se v jeziku postopka, v katerem je bila izdana odločba, ki je predmet pritožbe. V štirih mesecih po datumu obvestila o odločbi pa je treba vložiti pisno izjavo, v kateri so navedeni vzroki za pritožbo. Pritožba se šteje kot vložena šele, ko je plačana pristojbina za pritožbo 720 EUR.

Janja FELC