Zavrnitev prijave blagovne znamke Evropske unije

(člen 7 in člen 42(2) Uredbe o blagovni znamki EU)]

Alicante, 23/12/2019

Alja Žagar Kunaverjeva 9 SI-1000 Ljubljana ESLOVENIA

Številka prijave:	018078202
Vaša referenca:
Blagovna znamka:	Schlüsselfertige Übersetzungen
Vrsta znamke:	Besedna znamka
Prijavitelj:	Leemeta, specializirane prevajalske rešitve, d.o.o. Podjavorškova ulica 1 SI-3000 Celje ESLOVENIA

Urad je dne 29/07/2019 v skladu s členom 7(1)(b) ter členom 7(2) Uredbe o blagovni znamki EU izrazil ugovor, ker se je izkazalo, da je prijavljena znamka opisna in brez slehernega razlikovalnega učinka iz razlogov, navedenih v priloženem dopisu.

Prijavitelj je dne 03/10/2019 predložil svoje pripombe , katerih povzetek je naslednji:

1. Izraz Schlüsselfertige Übersetzungen je izraz edinstvene storitve na nemškem trgu, ki jo od leta 2016 prijavitelj ponuja na trgu. Izraz je z dolgotrajno in intenzivno večletno uporabo pridobil razlikovalni učinek in je v zavesti nemškega potrošnika povezan izključno s prijaviteljem. Iz tega razloga prijavitelj meni, da ima izključno pravico do uporabe tega imena. V potrditev stalnosti in dolgotrajnosti uporabe je prijavitelj registriral tudi spletno domeno.

2. Storitev zajema prevod, lekturo, grafično oblikovanje, prenos besedil s spleta in na splet in urejanje besedil za digitalno distribucijo, medtem ko običajne podobne storitve drugih podjetij iz prijaviteljeve panoge vključujejo zgolj prevod in izjemoma lekturo.

3. Prijavitelj navede primere, kjer se izraz Schlüsselfertige Übersetzungen uporablja že od leta 2016.

V skladu s členom 94 Uredbe o blagovni znamki EU je naloga Urada, da sprejme odločitev na podlagi razlogov ali dokazov, na katere je imel prijavitelj priložnost podati svoje pripombe.

Po natančni preučitvi prijaviteljevih navedb se je Urad odločil ugovor ohraniti.

V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU se „znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografsko poreklo ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve“, ne registrirajo.

Ustaljena sodna praksa je, da je vsak izmed razlogov za zavrnitev registracije iz člena 7(1) Uredbe o blagovni znamki EU neodvisen in zahteva ločen preizkus. Poleg tega je treba razlagati navedene razloge za zavrnitev v smislu splošnega interesa, ki je podlaga za vsakega od njih. Splošni interes, ki ga je treba upoštevati, mora izražati različne ugotovitve o zadevnih razlogih za zavrnitev (16/09/2004, C‑329/02 P, SAT/2, EU:C:2004:532, § 25).

S prepovedjo, da se kot blagovna znamka Evropske unije registrirajo znaki ali podatki iz člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU

se sledi cilju splošnega interesa, ki zahteva, da lahko znake ali podatke, ki opisujejo lastnost blaga ali storitev, za katere se zahteva registracija, vsi prosto uporabljajo. S to določbo se tako prepreči, da bi bili taki znaki ali podatki pridržani samo za eno podjetje, ker jih je registriralo za znamko.

(23/10/2003, C‑191/01 P, Doublemint, EU:C:2003:579, § 31).

„Znaki in podatki, na katere se nanaša člen 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU], so tisti, ki lahko z vidika normalne uporabe s strani ciljne javnosti bodisi neposredno bodisi z omembo njegovih bistvenih lastnosti označujejo blago ali storitev, za katero se zahteva registracija“ (26/11/2003, T‑222/02, Robotunits, EU:T:2003:315, § 34).

V tem primeru prijavitelj želi registrirati znak ‘Schlüsselfertige Übersetzungen’, ki prevedeno v slovenski jezik pomeni 'prevodi na ključ'. Upoštevni potrošnik bo izraz 'Schlüsselfertige Übersetzungen’ razumel, da gre za storitev prevodov, ki so zagotovljeni nemudoma, oziroma na ključ. To je potrdil tudi prijavitelj sam, ki je v odgovoru navedel, da njegove storitve zajemajo vse v enem, in sicer prevod, lekturo, grafično oblikovanje, prenos besedil s spleta in na splet in urejanje besedil za digitalno distribucijo.

V primeru prijavljenega izraza bo govorec nemškega jezika razumel, da stranke s prevodi nimajo več nobenega dela. Zato znak opisuje vrsto in predviden namen opravljanja storitev in ga iz tega razloga ni mogoče registrirati kot znamko.

V zvezi s trditvijo prijavitelja, da noben drug konkurent ne uporablja iste kombinacije, „se razlikovalni učinek znamke presoja na podlagi dejstva, ali lahko upoštevna javnost takoj zazna, da ta znamka določa trgovsko poreklo zadevnega blaga in storitev [...] Odsotnost predhodne uporabe ne pomeni nujno take zaznave“ (15/09/2005, T‑320/03, Live richly, EU:T:2005:325, § 88).

V skladu s členom 7(3) Uredbe o blagovni znamki EU absolutni razlogi za zavrnitev iz člena 7(1)(b) do (d) navedene uredbe ne izključujejo registracije znamke, če je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek za blago ali storitve, za katere se zahteva registracija.

Prijavitelj navaja, da je njegova znamka pridobila razlikovalni značaj na podlagi uporabe, in sicer je znamka na uporabi na trgu že od leta 2016. V zvezi s tem prijavitelj ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi Urad lahko zaključil, da je njegova znamka res pridobila razlikovalni učinek (npr. dokazi, da se je prijaviteljeva znamka oglaševala v medijih, študije o poznanosti znamke na nemško govorečih trgih, itd.). Zgolj na podlagi navedb prijavitelja, da je njegova znamka pridobila razlikovalni značaj z navedbami primerov ne zadostuje za registracijo znamke.

Ker ima znak jasen opisni pomen, je tudi brez slehernega razlikovalnega značaja in zato sporen v skladu s členom 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU, saj ne more opravljati bistvene naloge blagovne znamke, ki je razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugih podjetij.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov in v skladu s členom 7(1)(b) in (c) ter členom 7(2) Uredbe o blagovni znamki EU se torej prijava za blagovno znamko Evropske unije št. 18078202 zavrne za vse storitve, za katere je bila vložena.

V skladu s členom 67 Uredbe o blagovni znamki EU se imate na to odločitev pravico pritožiti. V skladu s členom 68 Uredbe o blagovni znamki EU se pritožba vloži pisno pri Uradu v dveh mesecih po datumu obvestila o tej odločbi. Vloži se v jeziku postopka, v katerem je bila izdana odločba, ki je predmet pritožbe. V štirih mesecih po datumu obvestila o odločbi pa je treba vložiti pisno izjavo, v kateri so navedeni vzroki za pritožbo. Pritožba se šteje kot vložena šele, ko je plačana pristojbina za pritožbo 720 EUR.

Janja FELC